Skulptura je stvaritev akademska kiparja Slavka Šoše (1923–1998), nastala pa je leta 1971 znotraj umetniške kolonije v lastništvu Železarne Sisak.
Kraj, ki je bil prometno zelo pomemben kot prostor za sejme ter menjavo blaga in izdelkov prebivalcev otoka Krka, kar potrjuje gostota poti in klancev, ki vodijo do njega.
Leži zahodno od vasi Sabljići na pašniku Dolinji drmun, nekaj kilometrov stran od vasi v smeri starega pokopališča.
Najdišče v središču dubašljanskega polja, kjer je stala prvotna cerkev sv. Apolinarja, nebeškega zaščitnika Dubašnice.
Ob glavni cesti v smeri iz Njivic pred križiščem za Sv. Vid najdemo propadajočo zapuščeno hišo, ki so jo stari prebivalci Mihojci sezidali za svojega kurata – duhovnika.
Staro podeželsko hišo so zgradili sredi 19. st. kot objekt, namenjen dvema družinama.
Zgrajena je bila v 14. ali 15. stoletju, po ohranjenih zapisih pa je bilo ugotovljeno, da je bila obnovljena in posvečena bogoslužju konec 18. stoletja.
Hvaležen Bogu za svoje življenje ga je dal v svojem rojstnem mestu zgraditi Jure Fabijanić leta 1955.
To je bila farna cerkev danes zapuščene vasi, zgrajena pa je bila leta 1672 z oporočno donacijo duhovnika Ivana Sršića.
Zaradi malarije so prebivalci zapustili staro vas Miholjice pri današnjem pokopališču, kjer je bila farna cerkev (16.st.).
Dovoljenje škofa in beneškega doža za izgradnjo kapelice v Turčićih, ki ga je dobil duhovnik Josip Turčič, datira iz leta 1781.
Zgradil jo je domači duhovnik Mate Kraljić leta 1710 kot zasebni beneficij družini.
Zgrajena je na mestu, kjer so se meščani v 17. stoletju največkrat zbirali.
Ta veliki križ je dal kot zaobljubo na svoji zemlji postaviti Petar Trp, povratnik iz Avstralije, v letu 2000.
V Portu je obstajala kapelica sv. Marije Magdalene, ki jo je Ivan Frankopan dal priseljencem v uporabo, dokler ne popravijo cerkve sv. Apolinara.
Farna cerkev sv. Apolinarija je v vasi Bogovići, vendar pa se je njena zgodovinska zgodba začela v drugem kraju.