Obala 46, 51511 Malinska, Hrvatska

Arheološko nahajališče Cickini

V času pozne antike (5. – 6. stoletju) sezidan je sakralni sklop, ki ga danes poznamo kot nahajališče Cickini.

Izven večjih mestnih središč, na cesti, ki je povezovala dve antični mesti Fulfinum in Curicum, so v zgodnji antiki zgradili villo rustica. V njeni bližini so v času pozne antike (5. – 6. stoletju) sezidali sakralni sklop, ki ga danes poznamo kot nahajališče Cickini.

Gre za enoladijsko cerkev s transeptom, orientirano v smeri jugovzhod – severozahod. Na njenem začelju je polkrožna apsida, katere zunanji plašč je sedemstranski, ob notranjem zidu pa so ji dodali duhovniško klop. Poleg cerkve so pomožni prostori in krstilnica. Prostor za duhovščino so od prostora za vernike ločili z bogato okrašeno oltarno pregrado. Vzhodno od cerkve je večji stanovanjski kompleks s skladiščnimi prostori, cisterno, kuhinjo, jedilnico ter ostanki stopnišča, ki je vodilo na prvo nadstropje. Sam toponim tega nenaseljenega gozdnega območja kaže, da bi bila lahko cerkev posvečena sv. Ciprijanu, sv. Ceciliji ali sv. Kvirinu. Do danes pa ni znano, kdo je kompleks zgradil in komu je pripadal. V času pozne antike sta obstajali dve škofiji, ki bi lahko imeli v lasti ta kompleks – v Krku in verjetno v Tarsatici. Ta kompleks kaže na možnost obstoja zgodnje podeželske župnije ali zgodnje redovniške skupnosti, a je odprta tudi možnost, da gre za zasebno last poznoantičnega veleposestnika.

V začetku 7. st. je kompleks prizadel požar, vendar pa so prostor cerkve v zmanjšanem obsegu še nekaj časa uporabljali, tako da so zaprli krake transepta. Kompleks je bil najverjetneje zapuščen konec 8. stoletja.

Krstilnica

Prostor krstilnice je pred cerkvenim pročeljem, ki so mu jo prizidali. Ker teren pred cerkvijo strmo pade, je krstilnica na precej nižji nivelaciji in se do nje pride po dveh stopniščih. Na prostoru krstilnice so se ohranila ometana tla, v središču prostora je krstilni kamen, ki izvira iz 6. stoletja. Kamen je nepravilne mnogokotne oblike s petimi polkrožnimi nišami s premerom dva metra in višino okrog 70 cm. Notranjost je povsem prekrita s hidravlično apneno malto. Do sedaj še nismo našli nobene neposredne analogije s tovrstnim krstilnim kamnom. Da bi se lahko vstopalo in da je lahko potekal krstni obred s popolno potopitvijo, so bile na severozahodni strani, kjer je zid krstilnice tanjši, lesene stopnice. Ker je kompleks izven mestnih središč, je najverjetneje imel pomembno vlogo pri pokrščevanju podeželskega prebivalstva na tem območju.

Poleg tega krstilnega kamna so na nahajališču odkrili krstilni bazen (piscino), ki so ga verjetno uporabili pri krstu otrok. Na zgornjem robu krstilnega bazena so štiri izbokline, tri z vklesanimi simboli, med katerimi je eden križ, ter ena z vdolbino za maziljenje.


Oltarna pregrada

Najpomembnejše premične najdbe iz tega kompleksa so nedvomno ostanki oltarne pregrade, ki je prostor svetišča ločila od prostora, namenjenega vernikom. Gre za ostanke kapitla, polkapitla, pilastra in pluteja (kamnitih reliefnih plošč), ki so s svojimi reliefnimi prizori krasili notranjost cerkve. Teh fragmentov niso našli v prvotni legi, saj so ograjo v času predelave in zmanjševanja obsega cerkve odstranili. Večinoma so zlomljeni, glede na različno debelino plošč lahko sklepamo, da se je cerkveno pohištvo sčasoma zaradi poškodb ali prilagojene liturgije spreminjalo.

Najbolje ohranjen je plutej s plitvo izvedenim reliefom krožnice, znotraj katere je malteški križ, ki ima v središču še eno manjšo krožnico in spominja na kolo. Na desni strani se na krog naslanja pav, ki je popolnoma ohranjen. Na drugi strani krožnice so ohranjeni zgolj ostanki noge drugega pava, ki žal ni ohranjen, a vsekakor so ga upodobili v drugi pozi. Motiv ptic so v obdobju zgodnjega krščanstva prevzeli iz antične umetnosti in simbolizira človeško dušo. V krščanstvu pav ponazarja nesmrtnost, kar se je razvilo iz ljudskega verovanja, da meso pava ne gnije. V zgornjem desnem kotu pluteja je upodobitev latinskega križa. Robovi pluteja so stopenjsko profilirani. Na spodnji in desni strani je plutej zožen ter nameščen v talni nosilec in pilaster z utorom za zakovičenje, kot so jih odkrili tudi na najdišču.


Kuhinja

V stanovanjskem delu kompleksa so v letih 2017 in 2018 raziskovali prostor za pripravo hrane – kuhinjo. V enem izmed bočnih prostorov so odkrili ostanke peči oziroma ognjišča. Gre za nepravilno krožno strukturo iz kupa nepravilnega kamenja. Okrog plasti kamenja je plast ometa širine 30 cm. Med raziskovanjem so tu evidentirali večje število živalskih kosti in školjk, med katerimi je bilo količinsko največ ostrig in bodičastih volekov (Bolinus brandaris). Možno je, da so bodičasti volek uporabljali tudi za pridobivanju škrlatne barve, po čemer je znan, šele kasneje pa so ga namenili za prehrano. Analiza premičnega materiala in vzorec premoga iz ognjišča kažeta, da ta prostor sega v obdobje od sredine 5. do sredine 6. stoletja. Tu so našli največjo koncentracijo poznoantičnega keramičnega materiala, med drugim tudi eno celo oljenko.


Cisterna

Na območju najdišča so odkrili tri cisterne za vodo, ki so bili nepogrešljive za obratovanje sakralnega objekta in za življenje kompleksa. Dve manjši sta poleg cerkvenega objekta in so ju zgradili kot pomožne prostore. Eno od njih so prizidali ob krstilnici in je služila za shranjevanje vode, potrebne za opravljanje krstnega obreda.

Tretja in največja cisterna je v sklopu stanovanjskega dela kompleksa nasproti kuhinjskega prostora. Je večjih dimenzij, njeni zidovi pa so obloženi z rdečkastim hidravličnim ometom. Zidove cisterne so okrepili z razširitvami, medtem ko so na zahodni strani zahodnega zidu tudi trije oporniki, ki so pomagali nositi obokano konstrukcijo, le-ta danes žal ni ohranjena. Cisterno so v celoti zavarovali leta 2020, metana tla pa so prekrili s prodom.


Ara

Poleg najdišč iz poznoantičnega obdobja so znotraj kompleksa našli tudi večje število spolij. Spolije so deli starejše zgradbe, v tem primeru ville rustice, ki so jih uporabili kot gradbeni material za novo poslopje. To so fragmenti tegul s pečati, fragment marmornega sarkofaga, fragmenti kamnitih žar, med njimi pa je najpomembnejši oltar – ara. Ta spomenik iz kamna so našli vgrajen v zid na prostoru hodnika pred vhodom v kuhinjo.

Je skoraj v celoti ohranjen, pravokotne oblike manjših dimenzij (43 x 22 cm), a na njegovi sprednji strani je posvetni napis: Q(intvs) FONTEIV(s) MAXIMVS DIANAE V(otum) S(olvit) L(ibens) M(erito).

Na napisu lahko preberemo, da ga je postavil Kvint Fontej Maksim v čast Diane, boginje lova, divjih živali in gozda, ki so jo na podeželskih območjih pogosto častili. V obdobju, ko so se rimski bogovi prenehali častiti in so se prebivalci spreobrnili v krščanstvo, so oltar zavrgli in ga uporabili kot gradbeni material pri zidanju tega stanovanjskega kompleksa.